DISCOGRAPHY
Burzum "Fallen" 2011
Byelobog Productions
Slovenščina: Seznam skladb
[Translated by Eva Legvart]
- Z drevesa sveta (Uvod)
- Padam
- Padel
- Norost
- Vsakemu svoje
- Sporočilo
- Do pekla in nazaj (Zaključek)
Z drevesa sveta (Uvod)
[Instrumental]
Padam
Tam visoko stojim v času,
v zelenem, lepem in toplem,
močna drevesna krošnja v belih oblakih
obkrožena z maloštevilnimi lepimi in prijateljski.
Padam.
Naravnost navzdol.
Tam visoko stojim v času,
na vrhu krošnje drevesa sveta.
Z velike višine padem iz časa
dol v prazno, brezčasno in brez dna.
Drevesna skorja se jeseni zamenja.
Veje in vejice, listje in oreščki,
drvijo mimo z visoko hitrostjo.
Korenine in tla se približajo.
Moj čas izgine nekam drugam.
V smrt iz smrti.
V življenje iz življenja.
Navzdol in čez reko
brez izvira.
V temo iz teme.
Na mraz z mrazu.
Skozi čas iz časa;
tja, kjer se božanstvo smehlja.
Pijem iz reke pozabe,
veslam čez reko sovraštva;
jadram z vetrom na konec, začetek in smisel
vse božanske moči.
Padel
Pridi, smrt, draga smrt;
daj mi odgovore na vse uganke,
daj mi ključ in palico čarobno,
razveži vozle sveta.
Zakaj v smrti, prijatelj moj, in zgolj v smrti?
Zakaj se potapljaš v reko pozabe?
Zakaj v temi, prijatelj moj, in samo v temi
iščeš prijazno toplino luči?
Pusti mi, da odprem zaprto sobo,
naj izrezljam skrite rune,
naj vržem sulico svojo
v hladno trolovo srce.
Zakaj v smrti, prijatelj moj, in zgolj v smrti?
Zakaj se potapljaš v reko pozabe?
Zakaj v temi, prijatelj moj, in samo v temi
iščeš prijazno toplino luči?
Smrt je bila prva tukaj.
Pozaba bo vedno slavila.
Tema je ustvarila svetlobo.
Kaj več še želiš vedeti?
Smrt, draga smrt! Smrt, moja smrt!
Pozaba me je vzela.
Tema me je za večno obdala.
Kaj naj še vem?
Pridi, smrt, draga smrt,
daj mi odgovore na vse uganke,
daj mi ključ in palico čarobno,
odkleni vsa zaklenjena vrata sveta.
Smrt je bila prva tukaj.
Pozaba bo vedno slavila.
Tema je ustvarila svetlobo.
Kaj več še želiš vedeti?
Smrt, draga smrt! Smrt, moja smrt!
Pozaba me je vzela.
Tema me je za večno obdala.
Kaj naj še vem?
Norost
Prestrašeno bitje v senci,
zdelano in ubogo, toda lepo in bogato,
plašno in skrivenčeno, toda bedno ne;
skriva se, kakor najbolje zna.
Od mnogih osovražena,
a od najboljših ljubljena.
Rada potuje dolgo in daleč,
sama hodi, bosa po umazaniji,
po neizhojenih poteh, po zaraščenih stezicah,
po stopinjah živali in nevarnih skrivališčih.
Navzgor proti robu neba
nosi vedra norosti polna.
Ko prispe, se nebo razpara
in konča himno črede ovac.
Svetli lasje, nasmeh preračunljiv,
moder pogled izza pleta,
koža, bela kot mleko in zobje, beli kot kreda.
Njen smeh prestraši nas večino.
Vsakemu svoje
Sledim svojemu konju v gozd.
Krvavim; premočen zaradi lastne krvi.
Noge se zdijo težje in težje,
v stegnu bolečina utripa.
Hlače se zdijo kot mavec
okoli mojih nog, kjer se kri je posušila.
Padem, pa se poberem.
Opotekam se, šepam, kobacam, padem.
Mojega lova je konec na mokrem mahu
na samotnem obrežju luninega jezera,
na samotnem obrežju luninega jezera.
Zakaj moram znova in znova preizkušati usodo?
Zakaj moram pozabiti bolečino, ko se rana zaceli?
Zakaj se moram navaditi na uničeno telo?
Zakaj moram pozabiti, kje sem nazadnje padel?
Zakaj moram pozabiti? Zakaj moram pozabiti?
Zakaj moram staro bolečino čutiti znova (in znova in znova...)?
Enkrat, tokrat, se ne zmorem več pobrati-
Ostanem tam na mokrem mahu, umiram, sam.
Ne zmorem vstati, in tudi nočem.
Mesec odseva na gladini jezera in mi pomežikne.
Mesec mi mežika.
Mesec mi mežika.
Svetloba se okrepi.
Boginja lune pride k meni.
Nič več mi ni hladno.
Mesečina me greje.
Zakaj moram znova in znova preizkušati usodo?
Zakaj moram pozabiti bolečino, ko se rana zaceli?
Zakaj se moram navaditi na uničeno telo?
Zakaj moram pozabiti, kje sem nazadnje padel?
Zakaj moram pozabiti? Zakaj moram pozabiti?
Zakaj moram staro bolečino čutiti znova (in znova in znova...)?
Nič več mi ni hladno.
Mesečina me greje.
Nič več mi ni hladno.
Mesečina me greje.
Sporočilo
Naj puščica potuje od boga do boga
po celem širnem svetu.
Naj puščica potuje od hiše do hiše
do celega spiritualnega rodu.
Do vsakega božjega otroka,
do vsakega spiritualnega človeka.
Čas za sekiro je tu, ter čas za puščico.
Čas za sulico je tu, ter čas za meč.
Poberi svoj oklep in čelado.
Poberi svoj ščit in meč.
Bogovi davnine, vstanite
iz spomina božanske krvi.
Neoskrunjeni. Čisti.
Rdeče zlato Asgarda. Še vedno so tu!
Sliši klic Gjallarhorna
vsakemu človeku duha.
sliši zavijanje vetra;
duhovi iz dežele preteklosti.
Dobri duhovi iz globine duše,
katere bog puščave nikoli ni dosegel,
iz izvora domovine praočetov,
iz izvora Urda.
Prelepe Valkire! Naprej, za kralja in domovino.
Pravi samotni bojevniki. Zberite se za boj v deželi bogov.
Kraljeva straža. Naprej za našo kri in zemljo.
Vojska, naprej! Vojska, marš!
Naj puščica potuje od boga do boga
po celem širnem svetu.
Naj puščica potuje od hiše do hiše
do celega prelepega rodu.
Bogovi davnine, vstanite
iz spomina božanske krvi.
Neoskrunjeni. Čisti.
Rdeče zlato Asgarda. Še vedno smo tu!
Dobri duhovi iz globine duše,
katere bog puščave nikoli ni dosegel,
iz izvora domovine praočetov,
iz izvora Urda.
Pobijte strahopetno množico sovražno;
sestradano in zaklinjajočo drhal,
čarovnice in lomilce zaobljub.
Naj njihova kri pognoji našo zemljo.
Do pekla in nazaj (Zaključek)
[Instrumental]